Slovenija se vse pogosteje sooča z izzivi dezinformacij, politično motivirane propagande in nizkim zaupanjem v medije, kar zahteva sistematičen odziv v izobraževanju. S tem namenom smo uspešno zaključili slovenski del mednarodnega projekta EU DEM, ki se osredotoča na krepitev medijske pismenosti, obrambo demokracije ter opolnomočenje učiteljev in mladih.
Za doseganje teh ciljev smo prevzeli aktivno vlogo v lokalnem okolju. Zavod Državljan D je v okviru projekta zasnoval, vodil in izvedel prilagojene izobraževalne delavnice za učitelje ter študente na Gimnaziji Vič in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Za trajnostno rabo v razredih in pomoč pri poučevanju smo lansirali posodobljeno digitalno platformo Dekodiraj.si s prosto dostopnimi kuriranimi učnimi gradivi.
Povezane vsebine
– Spletišče projekta
– Naše publikacije
– Učna gradiva
Prav tako smo v sklopu projekta izdali dve pomembni publikaciji: analiza »Onkraj naslovnic« razkriva zaskrbljujoče vzorce medijskega poročanja in stereotipizacije o Romih, osebah LGBTIQ+ in beguncih v Sloveniji, medtem ko študija »Ocean dezinformacij« opozarja na nevarno medijsko kulturo algoritemskih omrežij, kot sta TikTok in Instagram, ter visoko izpostavljenost mladih manipulacijam na teh platformah.
Kljub temu, da se pedagoški delavci zavedajo pomena te teme, se pri vsakdanjem delu pogosto srečujejo s časovnimi stiskami in pomanjkanjem sistemskega pristopa. »Na terenu smo ugotovili, da učiteljem primanjkuje sistemske podpore in strukturiranih gradiv, zato smo jim ponudili fleksibilna orodja, ki medijsko pismenost močno povezujejo z aktivnim državljanstvom,« pojasnjuje direktorica zavoda Barbara Kvas.
Pri usposabljanjih smo se namerno odmaknili od zgolj tehnoloških rešitev in uveljavljenih, a pogosto nezadostnih praks. »Samo preverjanje dejstev zaradi nenehnega spreminjanja dezinformacij ni več dovolj; medijsko pismenost moramo obravnavati širše in jo razumeti kot trajnostno prakso, ki krepi kritično mišljenje in zavedanje o vlogi množičnih medijev,« izpostavlja Barbara Kvas.
Povratne informacije udeležencev so bile izjemno pozitivne, saj so prepoznali uporabnost kontekstualnega učenja, ki ne temelji zgolj na ozkem tehnološkem determinizmu. »Z umestitvijo teh izobraževanj neposredno v šolsko okolje smo izkoristili visoko zaupanje, ki ga v družbi uživa slovenski izobraževalni sistem, in tako učitelje opolnomočili za pomoč mladim pri navigaciji skozi sodobni informacijski prostor,« zaključuje direktorica Barbara Kvas.