V zavodu Državljan D z zaskrbljenostjo opažamo, da je označevanje uporabe generativne umetne inteligence v medijskih vsebinah pogosto v neskladju s samoregulativnimi in zakonskimi zahtevami.
Mediji se k uporabi teh orodij zatekajo zaradi pritiska po hitrejši produkciji, nižjih stroških in potrebe po večjem obsegu vsebin, ki jih narekuje digitalno okolje. Generativna orodja jim omogočajo avtomatizacijo rutinskih nalog, od povzemanja informacij do ustvarjanja vizualij, kar uredništvom prihrani čas in sredstva ter ohranja konkurenčnost v hitro spreminjajočem se medijskem prostoru.
Generativna umetna inteligenca: Praksa in zakonodaja
Z analizo spletišč, vključenih v raziskavo MOSS, ugotavljamo, da generativna umetna inteligenca sodeluje pri pripravi ali prevajanju vsebin ter pri ustvarjanju generičnega fotomateriala na skoraj petini vseh pregledanih portalov. Čeprav jih večina pripada istemu založniku, je način označevanja teh vsebin izjemno neenoten in pogosto nejasen.
(Samo)regulativni okvir je jasen: Kodeks novinarjev Slovenije zahteva pojasnitev uporabe generativne umetne inteligence, kadar ta bistveno vpliva na vsebino prispevka, Zakon o medijih pa določa obvezno in vidno ločevanje vsebin, ustvarjenih deloma ali v celoti z uporabo takšnih sistemov. Mediji morajo občinstvo nedvoumno seznaniti, kdaj je bila umetna inteligenca vključena v proces nastajanja vsebine.
V praksi pa je označevanje prepuščeno posameznim novinarjem ali šablonskim rešitvam, ki ne razkrivajo, kateri del prispevka je nastal s pomočjo umetne inteligence. Pri fotomaterialu je težava še izrazitejša, saj so generirani vizualni izdelki pogosto podpisani enako kot fotografije, kar zmanjšuje vrednost avtorskega dela in zamegljuje dejstvo, da gre za strojno ustvarjen prizor.
Ker je uporaba generativne umetne inteligence v slovenskih medijih še razmeroma omejena, ocenjujemo, da je zdaj primeren trenutek za poenotenje standardov in oblikovanje jasnega, strokovno utemeljenega sistema označevanja, ki bo zagotavljal preglednost, zaščito novinarske integritete in zaupanje občinstva.
Predlog za standardizirano označevanje vsebine z UI v slovenskih medijih
Predlog uvaja enoten sistem označevanja vsebin, ustvarjenih z generativno umetno inteligenco, ki temelji na načelih transparentnosti in odgovornosti do javnosti. Osnovan je na temeljih mednarodnih praks, kot so vizualna diferenciacija pri Süddeutsche Zeitung in Meti, preverjanje izvora vsebin po standardih Reutersa in YouTuba ter uredniška razkritja, kakršna uporabljata AP in Bloomberg. Cilj je jasna ločitev med avtorskimi novinarskimi prispevki in sintetičnimi vsebinami ter krepitev zaupanja v medijski prostor.
Prvi korak je vzpostavitev enotne vizualne identitete za UI‑vsebine. Po vzoru SZ predlagamo uporabo oznako »Vsebina UI«, grafičnega simbola iskrice in pastelnih barvnih okvirjev, ki omogočajo takojšnjo prepoznavo. Podoben pristop uporablja tudi Meta z oznakami »AI info«, kar zmanjšuje tveganje, da bi bralci umetno ustvarjene ilustracije zamenjali za dokumentarne fotografije.
Druga raven označevanja se nanaša na tehnično sledljivost. Slovenski založniki bi morali slediti standardu C2PA in praksi Reutersa z uvedbo interaktivnih ikon »Vsebinski podatki«, ki razkrijejo zgodovino nastanka datoteke. Tak sistem omogoča nevidne digitalne podpise, ki ostanejo prisotni tudi ob deljenju na družbenih omrežjih, podobno kot pri YouTubovem označevanju sintetičnih videov.
Ključen element so tudi jasni pripisi znotraj prispevkov. Po standardih AP morajo biti UI‑generirane ilustracije v podnapisih nedvoumno označene kot produkt umetne inteligence, pri avtomatiziranih besedilih pa bi morali mediji uporabljati standardizirane vrstice z avtorstvom po vzoru Bloomberga, ki natančno navedejo uporabljeno orodje oziroma pojasnijo delo, ki ga je opravila generativna umetna inteligenca.
Takšna večnivojska ureditev omogoča pregledno, dosledno in strokovno označevanje UI‑vsebin ter hkrati varuje integriteto novinarskega dela.
| Vrsta vsebine | Angleški zgled (Vir) | Predlagana slovenska oznaka | Mesto objave |
| Kratka oznaka (Značka) | AI-generated (Meta/SZ) | UI-generirano ali Vsebina UI | Na robu fotografije. Pri fotografijah je pomembno, da se oznaka nahaja na sami fotografiji in ne samo v podpisu, saj lahko uporabnik fotografijo shrani in jo na drugem mestu objavi kot dejansko fotografijo. |
| Fotografije/Ilustracije | Created using AI (AP) | Ustvarjeno z umetno inteligenco | V podnapisu pod fotografijo. |
| Avtomatizirana besedila | Produced by automation (Bloomberg) | Pripravljeno s pomočjo umetne inteligence | V podpisu ali ob koncu članka. |
| Sintetični video/avdio | Altered or synthetic content (YouTube) | Sintetična ali spremenjena vsebina | V zgornjem kotu videa ali v opisu. |
| Tehnični metapodatki | Content Credentials (C2PA) | Vsebinski podatki ali Izvor vsebine | Ob kliku na ikono “i” ali “cr”. |
| Uredniška asistenca | Assisted by AI (NYT) | Pripravljeno z uporabo UI-orodij | V uvodni opombi ali na koncu prispevka. |
Primeri praks
V nadaljevanju navajamo nekaj praks s komentarjem njihove nezadostnosti glede označevanja uporabe generativne umetne inteligence.
Primer 1: Slika, ustvarjena z generativno umetno inteligenco
Pri fotografiji najdemo samo podpis simbolične fotografije, brez posebne oznake, da gre za produkt generativne umente inteligence. Hkrati se oznaka nahaja samo kot podpis pod fotografijo in ne na sami fotografiji, kar omogoča enostavno deljenje brez oznake, dodatno pa je navedeno ime orodja generativne umetne inteligence, ki ga veliko bralk in bralcev ne more ustrezno prepoznati kot “avtorja” fotografije. Vir novice
Primer 2: Vsebina je ustvarjena z generativno umetno inteligenco
Pri članku ni jasno, katero delo je opravila generativna umetna inteligenca – je članek novinar prevedel s pomočjo generativne umetne inteligence, jo je uporabil za krajšanje vsebine oziroma za drugo delo? Poleg tega mora uporabnik klikniti na ikono za celo obvestilo. Vir novice
Primer 3: Foto – Grok
Pri članku o družinskemu nasilju in obisku policijske postaje je orodje generativne umetne inteligence uporabljeno za ustvarjanje slike, na kateri lahko vidimo človeški obraz. Ker gre za članek iz črne kronike lahko bralec hitro napačno domneva, da je na sliki storilec dejanja, ki ga opisuje članek, kar ni res. Vir novice
Poziv novinarski skupnosti
Glede na razmere na medijskemu trgu ocenjujemo, da je sedaj pravi čas za samoregulacijsko kampanjo, kjer bi moralo Društvo novinarjev Sloveniji povezovalno odpreti razpravo in predlagati samoregulacijske smernice za označevanje derivatov generativne umetne inteligence v slovenskem medijskem prostoru.
Pri tem lahko pohvalimo odzivnost posameznih uredništev, ki so se že odzvala na naše pozive in optimizirala označevanje elementov novinarskih prispevkov, ki so ustvarjeni s pomočjo generativne umetne inteligence.
Glede na relativno ozko razširjenost uporabe rešitev generativne umetne inteligence v inštitutu Državljan D ocenjujemo, da je sedaj prav čas za uvajanje smernic glede označevanja izdelkov generativne umetne inteligence, s katerimi lahko še pravočasno vzpostavili poenoteno označevanje ter tako medijskemu uporabniku omogočili hitro in enostavno prepoznavanje takih elementov, hkrati pa otežili zlorabe v medijskemu prostoru.