Javne politike na področju upravljanja z internetom morajo biti odprte, strpne in vključujoče. Poleg tega mora proces upravljanja vključevati deležnike iz različnih sektorjev – iz vladnega in zasebnega sektorja, iz tehnične skupnosti in civilne družbe, so izpostavili na 1. slovenskem forumu o upravljanju interneta SLO IGF’16.
O konceptu upravljanja z internetom se je na globalni ravni začelo razpravljati pred več kot desetletjem. Leta 2006 pa so Združeni narodi ustanovili Internet governance forum (IGF), ki je prepoznan kot eden glavnih spodbujevalcev debate o razvoju interneta. Ta model bi bilo po mnenju Davorja Šoštariča iz Instituta informacijskih znanosti (IZUM) potrebno prenesti tudi na regionalne in lokalne nivoje, k širjenju te kulture pa bi morali prispevati vsi.
V nadaljevanju foruma SLO IGF’16 so razpravljali tudi o nevtralnosti interneta, ki ponovno prihaja v ospredje evropskih razprav. Nekdanji minister za izobraževanje in profesor na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Žiga Turk je menil, da internetna nevtralnost ni cilj, temveč predstavlja sredstvo za zagotavljanje poštenih razmer za tekmo različnih storitev in pristopov na trgu, med katerimi lahko posameznik svobodno izbira. Poleg tega pa mora internetna nevtralnost omogočati “prost razvoj oz. čim več inovacij v vse smeri.”
Trenutno je uredba dobro uravnotežena, ker veliko svobode prepušča nacionalnim regulatorjem, je dejal Zdravko Jukić, član Sveta Hrvaške agencije za omrežne dejavnosti (HAKOM) in predstavnik Hrvaške v GAC/ICANN. Predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf se je strinjal, da je uredba sicer dober okvir, kljub temu, pa so nekateri koncepti in praksa preveč ohlapno definirani, kar prinaša vprašanje nevtralne interpretacije uredbe. “Dobri zakoni niso dovolj, potrebujemo tudi dobre regulatorje, ki morajo svoje delo nevtralno, proaktivno in učinkovito izvajati,” je poudaril Caf.
Programerka in predstavnica iniciativ CodeCatz Alja Isaković je izpostavila, da se internetna skupnost problema internetne nevtralnosti že dolgo zaveda, težava pa je v tem, kako zavedanje in debato razširiti na širšo družbo, tudi na uporabnike, ki jih internet sploh ne zanima. Izpostavila je tudi, da se uporabniki premalo zavedamo, kakšna je cena tega, kar dobimo zastonj – “da se naši podatki obdelujejo in ponujajo oglaševalcem.”
Na zaključnem panelu so spregovorili tudi o digitalni ločnici med različnim interesnimi skupinami, ki je vidna na ravni strokovnega znanja, izkušenj ali dostopa do orodij. Udeleženci so se strinjali, da naredimo premalo, da bi to ločnico zmanjšali. Treba bi bilo opredeliti kompetence, s pomočjo katerih bodo lahko vse skupine enakopravno sodelovale v digitalnem svetu. Poleg vpeljave predmetov, ki bi poučevali tovrstne kompetence, v osnovne in srednje šole potrebujemo tudi iniciative za odrasle, so menili.
Po mnenju ambasadorke Evropskega tedna programiranja Europe CodeWeek Katje K. Ošljak je treba ljudi opolnomočiti in jim pomagati razviti spretnosti, da bodo lahko kritično uporabljali tehnologije, da bodo znali razviti inovacije ter da bodo konkurenčni ostalim ljudem na trgu dela.
Forum je iniciirala pobuda za vzpostavitev nacionalnega foruma za vključujočo, enakopravno in odprto razpravo o javnih politikah, povezanih z internetom SLO-IGF. Po besedah pobude je forum odprt prostor, namenjen odpiranju razprav in identificiranju tem, skupnih širšemu krogu deležnikov iz različnih sektorjev – javne uprave, podjetij, nevladnih organizacij, tehniške in akademske skupnosti, uporabnikov interneta, mednarodnih organizacij in medijev.
Vir: STA