Ministrstvo je namreč javno razpravo o predlogu zakona, ki je hkrati v hitrem postopku obravnave, organiziralo šele po pritisku strokovne in aktivne javnosti in tako pokazalo, da javno razpravo razume kot nujno zlo in ne kot sestavni del sprejemanja zakonodaje.
Hkrati z organizacijo javne razprave ministrstvo predloga zakona ni umaknilo iz hitrega postopka sprejemanja, kar razumemo kot ignoriranje izraženega mnenja in ignoriranje argumentov strokovne javnosti, ki je že pred tem javno opozorila na problematičnost takega upravljanja z državnimi organi na področju informacijske družbe. Bojkot nelegitimnega javnega posveta tako razumemo kot protest proti samovoljni politiki upravljanja, ki ignorira mnenje strokovne in aktivne javnosti oziroma ga v najboljšem primeru razume kot apologeta že izvedenih politik.
Civilna in strokovna javnost se morata do takih potez jasno in glasno opredeliti, jih obsoditi in od odgovornih zahtevati, naj s takim delovanjem prekinejo. Hkrati pozivamo strokovno in civilno javnost, naj svoje legitimitete ne podeljuje samovoljnim politikam, ki v Sloveniji na področju informacijske družbe vladajo že vse predolgo.