Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS je organizirala mednarodno delavnico o nevtralnosti interneta in nanjo povabila zagovornike ene in druge strani. Debata po našem mnenju ni bila konstruktivna, nobena od dveh strani ni odstopala od svojih stališč.

Prva težava je bilo vprašljiv nabor gostov in lokacija posveta. Občutek sem imel, da v občinstvu sedijo samo predstavniki države in telekomov, medtem ko ljudi iz industrije vsebine (mediji) in spletne industrije (razvijalci programske opreme) ni bilo.

Tako sem celotno delavnico razumel kot avtoterapijo industrije telekomov, kjer smo bili ostali samo komični vložek oziroma moteči element. Na odru smo tako spremljali izvajanje dveh zagovornikov telekom industrije, John Strand, (CEO, Strand Consult) in Roslyn Layton, (PhD Fellow, Centre for Communication, Media and Information Technologies, Aalborg University, Denmark), drugi pa smo bolj kot ne obnemeli ob kričanju in nadiranju občinstva. Mimogrede – nikjer ni bilo omenjeno, da je gospa Layton podpredsednica podjetja Johna Standa, kar je razvidno iz njihovega spletnega mesta, temveč je bila predstavljena kot neodvisna (?!) raziskovalka in akademičarka.

Hkrati je bilo na trenutke kar malo težko poslušati bizarno argumentacijo, kjer je Laytonova za utemeljevanje slabosti nevtralnosti interneta predstavila primerjavo med številom mobilnih aplikacij, razvitih na Danskem (ki ima slabša pravila spoštovanja nevtralnosti interneta) in na Nizozemskem (ki ima boljšo regulacijo – seveda v prid zagovornikom nevtralnosti) ter na negodovanje iz občinstva izjavila, da “boljših podatkov pač nimajo.”A to Johna ni zmotilo pri izvajanju retorične figure, kjer je na opozorila o tem, da manjša nevtralnost interneta lahko pomeni tudi zmanjšano svobodo govora in zmanjševanje gospodarske pobude, odgovarjal z “Dokler tega ne dokažete s podatki, ne velja!”

Tudi občinstvo je bolj verjelo kvaziargumentom zagovornikov telekom industrije in je ob opozorilih na zapiranje digitalne ekonomije in omejevanja svobode izražanja samo zamahnilo z roko. Hkrati se je izkazalo, da je glavna skrb telekom industrije prioritizacija (specialised service) IP televizijskega prenosa, vse ostalo je sekundarnega pomena.

Tukaj je treba “pohvaliti” evropsko komisijo in evropski parlament, ki sta potrdila razvodenelo zakonodajo, v kateri posebne storitve niso jasno opredeljene. Med debato na AKOS delavnici je padel tudi predlog, da bi morala telekom industrija regulatorju povedati, katere so posebne storitve (specialised service) in kako naj jih regulira. Kot bi volk kuram razlagal, kam naj se skrijejo, da bodo varne pred njim.

Na debati se je še enkrat pokazalo, v kakšnem neprijetnem položaju je telekom industrija. Po eni strani se upirajo dvigu cen, s katerimi bi pokrili izgube iz zavoženih investicij, po drugi strani pa za doseganje slabe regulacije razvodenele zakonodaje uporabljajo polresnice, nelogične povezave in verbalno nasilje.

Na koncu bo odločal regulator. Potrebno mu je povedati, da je njegova glavna naloga zagovarjati interese uporabnikov, ne pa reševati zavoženo telekom industrijo.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.